REGIJA: Gorenjska
IZHODIŠČE: Parkirišče pri mejnem prehodu Ljubelj
ČAS: 1,5 – 2h do koče
ZAHTEVNOST: Lahka pot
VIŠINSKA RAZLIKA: 480m
POT:
Pripeljemo se pred mejni prehod Ljubelj, kjer nas par deset metrov pred tunelom čaka znak Zelenica. Parkiramo kjer je prosto (pred mostičkom je parkiranje zastonj, za mostičkom pa 3,5€/dan). Pot na Dom na Zelenici začnemo pri lesenem mostičku, kjer je tudi parkomat (plačati je možnost tudi preko sms-a).
Hodimo po starem smučišču Zelenica, kjer imamo levo, desno, naprej in nazaj pogled na bližnje gore (vrhunsko). 🙂 Pridemo do prve koče Vrtača, kjer se lahko odločimo kako naprej. Desno gremo čez gozd po makedamski poti, naravnost pa gremo po cik-cak planinski poti (ko boste videli, boste razumeli zakaj pravim temu cik-cak). Mi smo šli naravnost (cik-cak), kjer se po skalnati poti vzpnemo. Edino imej primerno obutev za hojo po večjih kamnih. Vmes med hojo po cik-cak poti se obvezno tudi ustavi in poglej v dolino. Super razgled. 🙂 Kmalu pridemo do makedamske ceste, malo se še vzpnemo in pridemo na cilj: Dom na Zelenici.
VTIS:
Čeprav se po celotni poti vzpnemo za skoraj 500m, sem tej poti dal oznako “lahka pot”. Namreč razen tega, da se pot konstantno vzpenja, ni na njej nič zahtevnega. Sprehod poteka med gorami ob meliščih in gozdu, sama koča pa stoji v manjši “kotanji”, povsod okoli nje pa samo pogled na gore. Božansko, še posebno ob sončnem vremenu. Mi smo sicer imeli to “nesrečo”, da je bilo na vrhu samo kratek čas sonce, potem pa se je hitro zmeglilo. Jota in klobasa z zeljem ter žganci v domu na Zelenici so bili vrhunski, sladico pa smo želeli pojesti v domu pri izviru Završnice (ki je menda samo pol ure stran). Ampak smo se zaradi megle potem premislili….pa drugič. 🙂
Če na paši ni živine, so kužati lahko brez problema spuščeni. Mislim, da bi zelo uživali. 🙂
Še več lahkih poti za izlet s kužati najdeš tukaj.
Za več informacij o Zelenici pa klikni tukaj.
